Seleziona dizionario:

Dizionario Italiano Friulano

volteggiare v.intr., v.tr.

  1. 1
    v.intr. [CO] (fâ zîrs a larc par aiar) voltizâ, altr.trad. svolâ, vongolâ
    • l'aereo volteggiava in attesa di atterrare, l'avion al voltizave in spiete di rivâ a tiere
    2
    v.intr. [TS] sport (in gjinastiche artistiche, fâ evoluzions) voltizâ
    • volteggiare alle parallele, voltizâ tes paralelis
    3
    v.intr., v.tr. [TS] ecuit. (tant che v.intr., fâ un o plui volts) voltizâ, carabetâ, caragolâ
    • i dragoni caracollavano, i dragons a caragolavin o ancje a carabetavin
    (tant che v.tr., fâi fâ evoluzions a di un cjaval) voltizâ, carabetâ
    • volteggiare una cavalla di tre anni, voltizâ o ancje carabetâ cuntune cjavale di trê agns
    4
    v.intr. [CO] (fâ zirevoltis, movisi mudant direzion) gjerometâ, sgurletâ, pirlâ, voltizâ, altr.trad. sgurlâ
    • i ragazzini volteggiano nella pista da ballo, i fantacins a gjerometin te piste di bal